Življenje, usmili se me…

Včasih nisem razumela ljudi, ki v vsem ali v večini tega, kar jim daje življenje, najdejo oz. vidijo samo slabo, negativno. Le tolčejo, tako kot življenje tolče njih. Konstantno se vrtijo v krogu, kako so bogi, kakšna krivica se jim dogaja, vsi jih prenašajo okoli, svet je grozljiv, vrtnice ovenejo, hrana se meče proč, položnice prihajajo… Berejo in sledijo stvarem, ki jih ne zanimajo in pišejo komentarje, zato da pač nekaj počnejo čez dan in da jim to mogoče kdo polajka ali komentira nazaj. Da imajo občutek, da niso sami. Da imajo prijatelje. Da so vidni in slišani.

Žalostno.

Je preteklo vode in let, pa vendar na te ljudi več ne gledam, kot največje možne “drama queene” ali “show majkerje”, danes se mi še samo smilijo. Imeti toliko obrazov in vsakemu kazati svojega… Zna biti utrujajoče. Iskati pozornost na krajih, ki nimajo popolnoma nobene veze s tvojim življenjem, je neumno. Misliti, da ker ti nekdo nekaj všečka ali komentira, da te ima rad in da je tvojih 5 minut dneva kar naenkrat bolj ljubezni polnih, je žalostno. To je žalostno. Če bi se kaj moralo umakniti iz socialnih omrežij, so to komentarji. To je nekoč dejala Ellen Degeneres. Če pa nam kaj ni treba, pa so to nedorasli in potrditev iskanja polni komentarji vse povsod, vseh ljudi, ki se skrivajo pod pretvezo, da imajo pravico povedati svoje mnenje. Kar je ok, res, pravica je na mestu… Pa je tudi srce?

Bi vse to, kar pišejo, povedali človeku v obraz?

Bi bili tako nesramni ali brezobrazni do situacije, če bi bili sami v njej?

Bi lahko gladko nekoga poslali nekam in bi jih ob tem mirno gledali v oči?

Bi lahko resnično kdaj govorili preko dela in izdelkov drugih ljudi, ki želijo nekaj storiti, nekaj doseči, narediti v svojem življenju, medtem ko sami ne delajo nič ali pač tisto, kar jih ne veseli?

Še vedno mislite, da nezadovoljstvo prihaja od položnic, bolezni, ločitev, manjka denarja, slabih odnosov, časopisnih člankov, uspeha drugih ljudi,…? Življenje, ki ga živimo je odraz nas samih… Vsak je lahko miren v “težavah”, če razume zakaj nam te prekrižajo pot.

Vsak, ki se želi spoznati.

Če se želiš spoznati in imeti rad, pa potrebuješ pogum.

Se je že bolj fajn obrnit vase, kot v vse druge.

Je že bolj zdravo poslušati sebe, kot pa čisto vse ostale in jim povrh še verjeti, da vedo več o vašem življenju, kot pa vi sami.

Sej vas ne silim, da živite drugače, kot živite.

Le nehajmo se čuditi vsemu “dobremu ali slabemu” , ki se nam zgodi… Ker se ne zgodi..

Vse to ustvarimo sami ❤️🙏

Z vso ljubeznijo, Barbara 💖

Všeč?