Naše misli delajo brez prestanka. Nenehno nekaj mislimo. In zakaj potem ne bi mislili dobrih, pozitivnih misli, ki vplivajo na naše življenje bolje kot negativne? Vprašajte se – kaj imate raje? Če že mislite, a ni bolje, da mislite pozitivno? A imate raje strahu polne misli nizkih vibracij, ki prežemajo um in telo?
Če že moram misliti, raje mislim pozitivno, ker vem, da na tak način dvigujem svojo vibracijo. Marsikomu se to verjetno zdi, da si lažeš, ker misliš pozitivno ali da se morebiti zavajaš. Vendar se vprašajte, komu škodite oz. komu koristite s takšnimi mislimi?
Dejstvo je, da izhajamo iz sebe, saj smo unikatni in popolni v vsej svoji nepopolnosti, predvsem pa smo ustvarjalci lastnih življenj. In menim, če je nekaj možno v naši domišljiji, je temu enaka možnost, da se udejanji v fizičnem svetu.
Zakaj torej znamo hitro pozabiti svoje želje, ko jih povemo drugim? Predvsem, ko slišimo, da so ali brezvezne ali nesmiselne? Kdo nam te stvari govori? Po mojih izkušnjah so to ljudje, ki niso preizkušali svojih sposobnosti ali pač tisti, ki so nad njimi prehitro obupali. Obojim je skupno to, da niso verjeli in zaupali vase. Zato te izkušnje delijo z bližnjimi, da bi jih morda obvarovali morebitnega propada.
Vendar, kako bomo vedeli, če si želje lahko uresničimo, če ne poizkusimo? Sprašujemo se lahko isto vprašanje, kako bi bilo, če bi bilo … pa še vseeno stojimo na mestu. Zato znamo misliti negativno. Iz golega strahu in nezaupanja. Z mislijo, da smo vedno odvisni od sveta, da nam nekdo nekaj dolguje in da sami tako ali tako ne zmoremo.
In če se zjutraj zbudimo in si rečemo, da smo sami odgovorni za naš obstoj in obstanek? Bomo na življenje gledali drugače? Ga bomo zajemali z veliko žlico? Bomo mislili dobro? Dejstvo je, da pozitivni ljudje oziroma tisti, ki več prostora namenjajo pozitivnim mislim, obžalujejo nič ali zelo malo. Zato ker razumejo življenje in dejstvo, da se stvari zgodijo z razlogom. V ovirah najdejo rešitve in neuspeh za njih pomeni nov korak k uspehu. Zato je dobro misliti dobro.
Nekoč sem prebrala zelo dober opis razlike med pozitivnim in negativnim. Nanašala se je na šport. Vzemimo nogomet. Negativnež bo rekel, da bo njegova ekipa zgubila. In ko bo, bo rekel „Saj sem vedel”. In spremenilo se ne bo nič. Pozitivnež bo z nasmehom čakal na konec tekme, ko bodo njegovi zmagali, saj je prepričan v njegovo zmago. In ko zmagajo, se z njimi veseli. Kaj se je spremenilo? Svojo vero v dobro in pozitivnost je samo povečal. Ne zato, ker je ‘uganil’ izid, ampak ker je v uspeh verjel.
Meni so te besede za vedno spremenile pogled na svet. Zato mislim dobro. Ker je dobro misliti dobro.
Namaste.