In to me zelo jezi!

Gledala sem oddajo Klepet ob kavi, ki me tu in tam resnično pozitivno preseneti z izbranimi temami. In marsikdo ne ve, da s to oddajo povezujem moje začetke pisanja. Dejansko sem prvič zapisala svoje misli in jih razposlala na izbrane e-mail naslove. Jasmina mi je tako napisala nazaj, da bo odlomek mojega pisma prebrala v etru, kar se je kasneje izkazalo, da je prebrala celotno delo in ga sama tudi komentirala. 


Kakorkoli, meni so doma samo tekle solze in prvič sem začutila, da sem naredila ogromen korak k uresničitvi svojih sanj. In to je bilo to! Za ta korak sem večno hvaležna.

Danes sem v tej oddaji poslušala o tem, kako nas vodijo, kako denar vlada vsemu in kako lahko sami dejansko spremenimo svet. Začnemo v sebi – s svojimi mislimi, občutki in dejanji sebi dajemo smisel in namen. Sebi dajemo zvok in barvo! Na to smo pozabili. Mislimo in učijo nas, da je izobrazba vrh inteligence, denar edino merilo uspeha in položaj v družbi najbolj cenjen. Iskreno, nikoli se nisem strinjala s to postavitvijo, po tej oddaji pa lahko samo rečem, da sem resnično užaloščena, da je svet takšen. Zato, ker so mi resnično odprli oči, da lahko presežem to iluzijo. In to, da ne verjamemo v svoje sposobnosti, da samo nemo sledimo butastim idejam sistema in pozabljamo – izjemno pozabljamo na svojo dušo, svoje dušno poslanstvo in želje! Ja, zakaj pa smo potem tukaj? Da smo lutke? Da smo ovce? Da živimo 70 let ali več zato, da smo del nečesa? Da nas na koncu »pohrusta« bolezen, ki jo je ustvaril sistem, ki ga tako dvigujemo in poveličujemo?

Neskončno hvaležna sem, da sem drugačna in sebi iskrena. Pa ne rabim biti zdravnik ali profesor ali predsednik. Dovolj mi je, da sem našla samo sebe in si upam – UPAM – slediti svojim sanjam. Pa se lahko vsi samo postavimo na glavo :). Mogoče pa bomo na tak način našli nov pogled na svet!

Z vsem spoštovanjem, Barbara

Slika: Google

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja