Zadnje tedne mi prav te situacije prihajajo v okolico, vedno več opažam, kako ljudje obrekujejo, kako so nevoščljivi in predvsem nezadovoljni.
Bistvenega pomena je to, da s svojim vedenjem kažejo svojo vibracijo.
Vibracija je pokazatelj naših čustev in te kažejo na naše misli. Kaj razmišljamo, kako in predvsem o čem. Če se primerjamo z nekom, ki je stopil iz svojega mehurčka in se odločil, da bo udejanjil svoje želje, nam pa gre to na živce, ker stojimo na mestu in si ničesar ne upamo, ni problem v tistem, ki ni lepo zapel ali še nima otrok ali pač, ker dela po svoje. Problem je strah, ki v nas predstavlja izziv, pa ga ne prepoznamo, ker vso svojo pozornost usmerjamo na življenja, na katera ne moremo vplivati.
Tisti ljudje, ki drugim najbolj govorijo, kaj bi morali in kako bi morali živeti svoje življenje, so svojega pozabili živeti. Zakaj? Zato, ker je vsak, ki je kdaj prevzel odgovornost za svoje življenje in ga peljal po svoje, ugotovil, da je sprejel kar velik izziv in da dela hitro ne zmanjka. In je na tem mestu tudi ugotovil, da nima ne časa, ne energije ali želje posredovati v tuja življenja. Naučil se je, kako nesmiselno je nekomu razlagati svojo resnico, ker je ta posebna in samo tvoja. Nanaša se na tvojo izkušnjo in na tvoje življenje. Toliko kot je prstnih odtisov, toliko je resnic.
Zato, če ste se znašli v življenju, kjer greste drugim na živce in vas vlačijo po zobeh, brez panike. Na pravi poti ste. Končno! A ni to dober občutek?
To pomeni le, da ste splezali iz varnega gnezda in se podali udejanjati sebe, medtem ko ostali, glasni, ostajajo na mestu in še ta strah premagujejo. Vmes pa še kaj pametujejo. A ni to super? Tudi ti bodo sčasoma potihnili in pljunili v roke.
Namaste.