Hvaležnost je tista, ki dviguje našo vibracijo in nas povezuje z vsem tistim, kar si želimo. Velikokrat opazujem svoje življenje. Vse, kar sem, kar sem postala, kar sem ustvarila. In se veselim še vsega, kar bom. Veliko ljudi poznam, ki nikakor niso zadovoljni, ko dosežejo nek cilj, saj takoj hrepenijo po novem. Pa vendar vsak cilj, ki ga dosežemo, ima svoj razgled. Zakaj v njem preprosto ne uživamo?
Premik, o katerem sem želela pisati in naglas razmisliti, je zame en trenutek, v katerem se lahko znajde več ljudi hkrati. Več ljudi lahko na čisto svoj način najde in dojame različne lekcije iste stvari. Če se vrnem nazaj v preteklost, ko sem zapustila kar veliko število ljudi, se je zgodil premik v mojem in njihovem življenju. Zame je bil izjemen! Morda je za nekoga bil negativen. Pa vendar se je zgodil.
Takrat sem se tega prvič zavedala. Zavedala sem se kaj počnem in česa si dejansko želim. Ta trenutek se je v mojem svetu odvil v počasnem posnetku. Še vedno se, ko pomislim nanj. To je bil prvi res velik trenutek, ko sem se zavedala, da imam vso moč v svojih rokah.
Sedaj pa si predstavljajte, da je lahko čisto vsak trenutek tak. Ko zberemo pogum, predvsem nehamo početi stvari, ki jih ne maramo in začnemo znova. Kako se počutite? Vsemogočne?
Pred kratkim sem spoznala osebo, ki zelo rada ‘pošimfa’ svoje življenje in ljudi v njem. Služba ni ok, sodelavci niso ok, plača ni ok … In ko sem to nekajkrat poslušala, je bil lonček poln. Vprašala sem jo zakaj ji je tega treba? Ali ne obstaja ena širša slika, v kateri toliko ne jamra in je predvsem hvaležna za vse te lekcije? Mislim, da je skomignila z rameni in najin pogovor se je končal.
Obstajata dve vrsti ljudi – ljudje, ki se pritožujejo, ker potrebujejo pozornost, in ljudje, ki se pritožujejo, ker iščejo nov začetek. Iščejo pomoč in to povedo. Vsem tem je skupno to, da potrebujejo premik. Seveda, če ga želijo.
Če se samo zamislimo in v teh mislih zahvalimo za vse lekcije, trenutke, ljudi, ljubezen, korake … a se lahko pritožujemo? Se lahko pritožujemo, če smo za nekaj hvaležni? Nemogoče. Takrat samo sprejmemo.
In to je premik. Tako sem ga jaz razumela. V mojem počasnem posnetku sem si rekla, Barbara kaj počneš tukaj? Se nasmejala in poslovila. Slišala sem se in upoštevala. Prvič v življenju. No, to je premik.
To je trenutek, ki je moje življenje postavil na glavo. Hvala!
Namaste.