A ni bolje, da živiš, kakor da je tvoj prvi? Da z navdušenjem ogleduješ svet okrog sebe, se veseliš poslastic, ki ti jih deli dan in z veliko vnemo delaš prve korake?
A ni bolje, da se veseliš vsakega naslednjega podviga in dneva, ki sledi? A ni bolje tako, kakor da si rečeš, da si preživel že vse in da te več nič ne more presenetiti?