Nikoli nisem trdila, da je način, kako sama dojemam svet, edini pravilen. Odraščala sem namreč v okolju samih velikih in težkih karakterjev. Tistih, ki so zelo radi imeli prav in ta prav tudi jasno in glasno dokazovali. Prav, ki je prav le v njihovih glavah. Zadnje dni veliko razmišljam o njih. Morda menim, da bi lažje živeli, če bi bili pripravljeni odpreti svoje srce. Morda od njih pričakujem preveč. Ne želim soditi. Kdo sem jaz, da ti narekujem tvoj tempo ali način življenja? In zakaj so drugi to počeli meni? Ali še želijo početi? Kje je meja in zakaj se je ne držijo? Beri naprej “Odprti za spremembe”