Danes me opominjajo, da naj napišem par misli o tem, kako pričakujemo zastonj dobrine Vesolja. Naj si bo to, da smo upravičeni do denarja, da bi imeli zastonj storitev ali kakšno terapijo, morda pa bi samo pričakovali ljubezen in spoštovanje okolice. Vsem dobro znan rek »Brez nič ni nič« pride na tem mestu še kako prav.
Dejansko celotno Vesolje deluje po načinu dam-prejmem. Ne moremo samo prejemati in ničesar dati, prav tako ne moremo dajati brez prestanka, ker se iztrošimo, najpogosteje fizično, kar se največkrat kaže na naši hrbtenici. Ker nas boli križ. Ja, najverjetneje ne znate zategniti ročne zavore in se malo sprostiti.
Največkrat opazim kako ljudje hrepenijo po tem, da bi nekaj prejeli zastonj, predvsem kakšne odgovore ipd. Tudi meni se je že zgodilo, da sem dobila vprašanja in na njih tudi odgovorila, plačila pa za to ni bilo. Mislim, kje pa imam pamet? Moja napaka je to, ne od drugih. Sama nisem postavila meril, predvsem meja in vrednosti, ki bi pomenila, da se sama cenim. Zato tega več ne delam. Pa nočem zveneti prepotentna. Sem, pred leti – recimo 10 let nazaj, tudi sama pričakovala, da bom npr. kakšno znano svetovalko vprašala nekaj in mi bo podala vse odgovore, brez plačila. Če sem plačala ali ne, dela namesto mene ni opravila. Vsa ta leta kasneje sem se komaj sestavila in postavila meje, ki še danes stojijo. Razumem, da si nekateri vsega ne morejo privoščiti.
Razumem. Tudi jaz si ne morem privoščiti zasebnega letala, pa si ga ne kupim. Še slabše, ne pričakujem, da ga bom dobila zastonj. Razumete?
A greste npr. v Spar (ne delam reklame) in si zložite stvari v košarico in preprosto odkorakate ven, brez, da bi plačali? Ne. Tega ne naredite, ker veste, da se izdelki plačajo. Enako je pri energiji. Če je nevidna, se vseeno plača. Denar je energija – le obliko in vrednost smo ji pripisali. Energija, ki je natisnjena in porisana na papirju ter ima vrednost. To je vse. Električna energije je energija, ki je ne vidimo. Vemo le, da, če pritisnemo stikalo, se bo luč vklopila. Luč ni elektrika. Luč je luč. In elektriko prav tako plačamo, čeprav je ne vidimo, z denarjem, ki je prav tako energija. Energija za energijo, torej. In spet, brez nič ni nič. Ne plačaš – nimaš. Tako pač je. To je sistem, ki so si ga zamislili toliko stoletij nazaj in stoji še danes. In še kar lep čas bo.
Nekaj časa me je bolelo dejstvo, da je denar sveta vladar. Potem, ko sem odkrila čudoviti svet energij in ko sem lahko nevidni svet videla tudi sama, sem ugotovila, da je energija vladar sveta. Pa ne samo nafta in zemeljski plin. Ampak naša energija, energija sveta. Mi smo energija, vse je energija. In to sem sprejela. To je čudovito. Vse ima energijo, tako ima vse svojo ceno – protiutež za dano energijo.
Od takrat ne pričakujem več, da mi kdorkoli karkoli dolguje. Ali, da jaz komu kaj dolgujem. Predvsem sem se naučila ceniti denar, kot energijo in je tudi ne zapravljam po nepotrebnem, ampak le za srčne stvari. In račune, seveda, ki pa mi omogočijo internet za svoj posel, elektriko in vodo za življenje ter vse ostalo za normalno življenje. In vesela sem za to. Hvaležna za te storitve.
In tako so ljudje hvaležni za moje storitve. Vseeno se marsikdo ne zaveda koliko denarja (energije) sem sama vložila v znanje, ki ga imam. Res je, nekatere stvari so mi prirojene in imam blagoslov, da jih zaznavam, a ne veste, koliko časa sem raziskovala, se učila in nadgrajevala svoje življenje, do te točke, da ga lahko predajam naprej. Ogromno! In to ima svojo ceno – energijo. Tako, kot vse na svetu.
Zato ne pričakujte zastonjskosti (ja, to je moja beseda 🙂 ), ker boste to vedno nekje povrnili. Tako ali drugače. Tega sem se naučila tudi sama.
Super lekcije!!!
Namaste, B🌞
Slika: www.pixabay.com