Povedati resnico, svojo resnico, to, kar vidimo čutimo, zaznamo, se zavedamo… Je neprecenljivo.
To dejansko spreminja življenja. ❤️
Z občutkom, s spoštovanjem, s solidarnostjo.
Ne pišem o stvareh, ki se mi ne dogajajo, prenašati neka tuja znanja brez izkušenj, ni moje področje. Zato bom povedala o svojih treh izkušnjah zadnjega obdobja.
Prva je iz Sarinega vrtca. Ne želim komplicirati, nisem takšna oseba, a vrtčevska izkušnja me najbolj kali. Zaupati otroka v tuje roke, v vzgojo, varstvo, v strokovnost. Jadrati med pristnostjo otroka in sistema. Nekaj, kar se še zase učim danes. Prva izkušnja je, ko sem povedala na glas o tem, kdo Sara je. Ne da bi jo ujčkala, iskala izgovore zanjo, le za to, da jo spoznajo. Da morda ni takšna, kot ostali svet, da je bolj občutljiva, čuječa, da je njena duša zelo krhka. Da ne mara, ko se je drugi dotikajo. Žal tega ne mara. Ne morem tega spremeniti. Morda se to kdaj “popravi” samo od sebe… A vendar je sedaj tako, kot je. Dajmo spoštovati esence, ki smo.
Nekako so to razumeli, sprejeli, niso je etiketirali…in Sara… Ona gre vsak dan od takrat z nasmeškom tja, me skorajda odslovi, zapre vrata in gre imeti svojo izkušnjo. Ne potrebuje me več po tej plati. Zmore sama. In to ji daje svobodo.
Učim jo spoštovanja – sebe in drugih.
Druga izkušnja je bila na petkovem dogodku, ki je skozi kanal prenesel sporočilo, ki bi ga pred leti še čisto zanemarila ali se ga sramovala. Povedati pred skupino ljudi nekaj tako osebnega, zgodovino, videnja, izkušnje in ob tem biti sprejet, razumljen, ne zaznamovan… To je neprecenljivo. To spreminja življenja. Ko naenkrat obstaneš gol, v svoji resnici in ne umakneš pogleda. Ne skrivaš se več. Sprejmeš.
Pokazati sebe, v zavetju, v varnosti in spoštovanju… Me je osvobodilo. ❤️
In zadnja zgodba, je Mihotova. Dolgo je tiho. Drži v sebi, se ne želi izpostavljati, se pritoževati… A zadnje obdobje ga telo izdaja. Ne zmore več. Povem na glas, vedno znova, kako ga doživljam… Mu dam nasvet… Ga želi ali ne…
In včeraj je začel čisto tiho… Začel je zlagati besedo po besedo, počasi, v resnici… Govoriti o vsem, kar sem nekje vedela, da nosi v sebi… A še ni bil pripravljen.
Spremembe, želi si nekaj drugega, spremembe. Življenje je postalo prehitro, ne znamo se več ustaviti… Pozablja nase.
Pred nekaj minutami sem prebrala stavek, ki je bil v angleščini… A prevede se nekako takole… Ubijaš se za službo, ki bi te nadomestila teden zatem, ko bi umrl. Poskrbi zase.
Prebrala sem ga na glas. Se vprašala zakaj sem to morala prebrati. Nisem pričakovala njegovega odziva… A po trenutku tišine… Je samo dahnil… “Res je”.
Povedal je resnico, pokazal je česa si želi. Je že tam, plava nekje v vesolju, Vorteksu, ki samo čaka, da zberemo dovolj poguma, da naredimo korak.
Povedati resnico spreminja življenja ❤️
Ne bojte se izraziti tega, kar nosite v sebi. Pomembno je. Zelo.
Spremeni lahko vaše življenje ❤️
Barbara ❤️