Moje življenje je bilo v preteklosti vpeto v veliko drame, prepirov in upiranja. Nič mi ni šlo tako, kot sem si zamislila, …
… ljudje so mi šli na živce, predvsem pa sem se zelo ‘rada’ kregala in razlagala, zakaj imam prav.
Stara sem 28 let in lahko rečem, da sem prešla vso to dramo. Pravzaprav se mi resnično več ne ljubi. Pred dnevi sem bila z družbo na kavici in tekel je pogovor, s katerim se eden izmed kolegov ni strinjal. Poslušala sem njegovo mnenje in … nič. Nisem reagirala. Nasmehnila sem se in pustila. Pred leti bi na vsak način želela povedati in razložiti, zakaj nima prav in zakaj jaz imam. Drama, drama, drama.
Sama sem ustvarjala dramo, pa se tega sploh nisem zavedala. Navadno so za to bili krivi drugi, ne jaz. In drama ustvari še več drame, na več straneh. Konstantno so me obdajali fantje, ki zame niso bili pravi, prijatelji, ki so se tako samo imenovali in situacije, ki so me nadvse jezile. Drama. Vse v mojem življenju mi je kazalo pot ven. Proč, drugam. In moje misli niso več kričale, zakaj se mi nekaj dogaja. Ampak kako naj dosežem mir.
In tako odpadejo ljudje in partnerji iz naših življenj, spremeni se energija in lažje razmišljamo. Marsikdo misli, da mi je partner spremenil življenje – ni mi ga, on je le nadgradnja mojega dela in tega, česa sem si želela. Nikakor ne bi spoznala ljubezni svojega življenja, če bi vibrirala energijo izpred let. Nikakor, zato ker tudi sam ni na tej stopnji. Vsi ljudje, ki so name vplivali slabo, so mi le kazali pot do boljšega. Vsakemu se to dogaja, mar ne? Le redki pa to razumejo. Večina se še vedno vrti v drami, drami, drami in ničesar ne spremeni. Predvsem so vedno krivi ostali. In jamrajo. Kako zelo pa radi jamrajo …
Dolga leta sem potrebovala, da sem energijsko na tej stopnji, kjer sem. Da sem lahko takšna, kot sem. Da ne pustim, da z menoj pometajo in me teptajo. Sama sem bila za to odgovorna, saj se nisem cenila. Nisem se sprejela. Medtem ko me je moj partner sprejel v prvi minuti, ko me je spoznal. Nikoli me ni spreminjal ali nergal nad mojim obnašanjem, razmišljanjem ali videzom. Nikoli! Sprejel me je, še preden sem znala sprejeti samo sebe. In to znajo redki. Priznam, sama tega nisem bila sposobna.
Za to mu bom večno hvaležna.
Razmislite kaj oziroma kdo v vašem življenju dirigira dramo, ki vas obkroža. Namesto tega da vibrirate dramo, začnite ustvarjati mir in se sprejmite. Težko je, ampak se splača.
Miha, ta je zate.
Hvala ti.