Ste se kdaj vprašali to vprašanje?
Jaz sem si ga postavila 5 min nazaj in v tem trenutku, ko odgovor poznam, pišem kolumno.
Učili so nas, še pa še, kako se obnašati, kaj v življenju početi, kako razmišljati in česa se držati. Verjamem, da je v vsej tej vaji in ponotrajnanju vzorcev ostalo bore malo prostora za oblikovanje lastnih misli in lastnih postopanj. Slepo smo verjeli in se tega držali. In, ko smo nekaj naredili ‘narobe’, so nam to tudi znali povedati. Tako so tudi nastala negativna čustva, ki pa jih nismo znali izraziti, saj je po večini obvladovalo mnenje, da se starejše spoštuje in uboga. Zato smo tudi slepo verjeli, ko smo slišali, da nismo dovolj dobri ali da nekdo drug dela stvari prav.
Ravno dopoldan sem se sprehajala s psičko po parku, ko sem videla malega fantka, ki je tako tekal sem in tja in se veselil sonca, vsake travne bilke in peska. Ob njem je bil dedek, ki ga je pač želel nekaj naučiti. Na moje golo oko, od daleč ni zgledalo, kot da bi deček ravno potreboval neke lekcije, ker se je čisto ‘vzorno’ igral, a dedek mu je hitro zabrusil, ko tamali ni naredil, kot je želel: “Pazi ti, bom jaz že tvojemu ateku povedal, kako starega dedka ne ubogaš!”. In evo, vzorec od dedka, ki je bil tako naučen in je le-tega prenesel na svojega vnuka. Kako se mora ta otrok počutit? Grozno. Če ne grozno, pa vsaj slabo. In, ko mu bo pa ta kombinacija besed povedana večkrat zaporedoma, bodo njegove misli ustvarile čustvo in čustvo bo ustvarilo vzorec. Tako ustvarjamo.
Ko so vzorci ustvarjeni, jih uporabljamo leta in leta. Če že ne sami, nam jih znajo ponavljati drugi ljudje. Navadno družina in sorodniki, “ki vedo kaj je najbolje za nas”. Ne morejo vedeti, to garantiram, lahko le usmerjajo, koliko jim to dovolimo. In zdaj si predstavljajte, da te vzorce uporabljate 25 let, nakar se odločite delati na sebi, nekaj spremeniti in spremeniti te vzorce. Nato pa naletite na vam ‘negativno’ situacijo. Katero čustvo se prižge? Jeza, žalost, srd,… vzorca “Nisem dovolj dober” – tega poznamo zelo dobro in v tem se najhitreje znajdemo. Zato si negativne situacije oz. besede zapomnimo hitreje in nas tudi bolj bolijo. Ker vzorca še nismo obrnili, predelali ali zamenjali.
Kako ga predelamo? Najlažje z afirmacijami. Z delom na sebi najdemo ogromno tehnik, ki se jih lahko poslužimo, a sama se ugotovila, da pekoč občutek v prsih najlažje predelam, da si povem par pozitivnih stavkov. V smislu “Dovolj sem dobra” ali “Nimajo pojma” ali “To je moje življenje in zase vem najbolje”. Na tak način tudi prevzamemo odgovornost za svoje življenje, saj smo za svoje misli, čustva in manifestacije odgovorni sami. Žal ne moremo več kriviti staršev ali sosedov ali partnerja, da so nam oni karkoli zapovedali. NE! Živi in pusti živeti.
Eno uro nazaj mi je ena gospa napisala komentar, da samo tepčki kupujejo energetski nakit in da se jaz iz tega samo okoriščam. Priznam, me je zbodlo, ampak nikakor več tako, kot bi me kakšno leto nazaj. Zdaj sem vedela, da gospa žal nima pojma oz. da ima zase vedno prav, tako kot imam tudi jaz. Ona sama ve zakaj tako razmišlja in če je zadovoljna ali ne. Iz mojega vidika ni, zato pa je nevoščljiva. Iz njenega vidika morda želi širše ljudstvo obvarovati pred morebitnimi prevarami :). Ne bi vedela.
Deset minut nazaj mi je druga gospa, ki je pri meni vzela Amulet Finančnega obilja, sporočila, da se nadeja novega službenega položaja z višjo plačo. Če ima moja energija zasluge ali ne, gospa si je sama želela in spremenila situacijo na bolje. Kar je vredno vsake hvale. Želim si, da bi teh ljudi bilo več.
Katerim občutkom mislite, da sem namenila več pozornosti? Prvi ali drugi gospe?
No, nadejam se, da mi bodo moje lekcije in prepričanje v prihodnje služile in bo reakcijski čas veliko krajši 🙂
Namaste,
Barbara