Res je, se strinjam. Ko sem pred leti slišala ta stavek, sem si mislila, da je to dejansko preveč enostavno in da ni vse zlato, kar se sveti. Da se lahko danes odločim, tak, zdaj pa vsa sreča v mojo smer…in prišla bo… ne vem no, malo da ne nemogoče.
Pa danes lahko vseeno rečem, da je koncept te ideje zelo dober. Dejansko se v vsaki situaciji ali z vsako mislijo odločamo za srečo. To ni enkratno dejanje. Največkrat pa se zanjo ne odločamo, ker se bojimo kaj si bodo drugi ljudje mislili o nas, če bomo kakšno stvar naredili preveč po svoje. Če bomo preveč štrleli iz množice. Če ne bomo ovca, niti pastir. Zato navadno sklonimo glavo in delamo proti sebi.
Tudi sama se nisem toliko odločala za srečo, ko sem bila v odnosih, ki so bili tako prazni, mrzli in in neučinkoviti. Dejansko, vsakič, ko sem naredila po svoje, se je vnel prepir, sem povzročila nemir ali koga užalila. Zato sem se držala nazaj. Pa ravno tu sem pihnila mimo. To je metuljev efekt, o katerem sem v eni kolumni že pisala. Kakor hitro narediš spremembo, tako hitro se zgodi. Če ji dovoliš, seveda. Jaz sem dolgo preprečevala svoj napredek in se hkrati tolkla po glavi, da mi nič ne gre in da manifestiranje ne deluje. Seveda ne deluje, takrat, ko tega ne dovoliš. Ko ne verjameš dovolj. Mi pa večinoma pričakujemo čudeže, v katere sploh ne verjamemo.
Zato ja, za srečo se odločiš vsakič znova. Vsakič, ko se družiš z nekom, pa v resnici želiš biti sam. Ko ponovno kupuješ nekaj, kar kupujejo drugi, samo zato, da slučajno ne boš izvisel. Ko delaš, misliš in govoriš tisto, kar drugi pričakujejo od tebe, pa se sam s tem ne strinjaš… še bi naštevala… To so situacije, v katerih se lahko odločiš za srečo in narediš stvari po svoje. In ja…ljudje bodo razočarani, lahko da vas bodo ogovarjali in se užalili… pa vendar potrebujete potem takšne ljudi v svojem življenju?
Z vso ljubeznijo,
Barbara