Vprašam tolikokrat…

Vprašam tolikokrat…

Kažejo mi slike.

Kaj vse sem doživela skozi Življenja časa. Kako sem bila lahko Vse, kar sem, brez pretvarjanja. Koliko mi je pomenilo prav to.

Občutki me odnašajo v drug čas, ko je bilo drugače, bolj v Stiku, manj odmaknjeno.

In smo prav tako pluli skozi. Zmogli smo.

Prinese me nazaj – joj, ne razmišljaj tako, sedaj si tu, potrebno je poskrbeti za to in to in to, obveznosti, preživetje, denar…

Potiho se prikrade glasek in reče… “Samo za minutko še zlezi Tja, da se pomiriš. Da začutiš kaj je tisto, kar je zares pomembno. Zapri oči in se prepusti.

Ti si danes to, kar si vedno bila skozi vsa Življenja.

Izbrala si sama vse te ljudi, vse lekcije, vse izkušnje.

Sama izbiraš “kje” boš živela.

Sama izbiraš.

Občutki od Takrat lahko v tebi živijo tudi Danes. Ta prirojena, naravna Sila, ki je v tebi, ne pozna časa in oblike. Samo je. Zato je lahko kjerkoli.

Danes lahko v miru sestaviš album vsega, kar si prinesla na ta svet. In vse te Spomine, praSpomine, izkušnje, lahko razvijaš naprej. Lepo je Biti…v stiku s Seboj.

Zato zapri oči.

Dihaj.

Prepusti se.

Naj te ponese Onkraj.

Vse, kar je Tam, je tudi Tu.

Brez besed.

 

Hvaležno, Barbara 🤍