Ne bom govorila o športnih aktivnostih v naravi, vodnih športih in sprehodih v naravi. Govorim o aktivnem oddihu duše, preljubi samoti in notranjem miru. Poletje je zame nekoč predstavljalo čas, ko sem se zatekala na sonce, v družbo, na izlete, na kavice in podobno. Samo da nisem bila sama. Samo da nisem bila doma. Zadnja leta je zame popolnoma drugače.
Ogromno časa preživim sama in ogromno delam čez poletje. Takrat ko nekateri odštevajo dneve do dopusta, sem jaz v največji kreativnosti, za delovno mizo in z milijoni idej.
Pravi deloholik. Ogromno časa rada preživim sama, veliko berem, še več pa meditiram. Veliko časa planiram življenje ob morju. Ko poslušam ali berem o raznih festivalih ali pa slišim gručo ljudi ponočevati, se samo obrnem v postelji in zaspim naprej. Predvsem se rada umaknem od ljudi. Zato pišem o aktivnem oddihu.
Poletje je zame čas, ko samo ena oseba iz moje zelo številčne družine praznuje rojstni dan in večinoma ima vsak svoje ideje, kako bo preživel vroče dneve. Nimam obveznosti raznih prireditev, rojstnih dni, tečajev in drugega. Dejansko se poslušam in se aktivno umaknem od ljudi.
Vsak potrebuje čas zase.Poletje je pač takšen čas, ko nas toplo sonce vabi, da preživimo čas v družbi tudi takrat, ko si tega ne želimo najbolj. Stopiti moram iz cone udobja, mojega milnatega mehurčka, ko obrnem list na koledarju in ponovno zagledam polne vikende v septembru. Takrat se namreč vso druženje in dogodki začnejo pri meni. Do aprila komaj najdeva kak vikend le zase. Zato si vzamem poletje prosto. To velja za mojo družino in prijatelje. Redko odgovarjam na klice, sms-e ali e-maile. Ostajam sama. Aktivno ostajam sama.
Ne zavedamo se namreč, koliko čustvene in mentalne navlake potegnemo od ljudi, koliko njihovih problemov prenesemo nase in koliko razmišljamo o stvareh, ki niso naše. Teh se je potrebno očistiti.
Predvsem ko imamo v svoji okolici ljudi, ko so pravi čustveni paraziti. To je čas, ko lahko pri sebi marsikaj predelam in prečistim. Predvsem se poslušam. Besedica ‘ne’ pri meni ni popolna neznanka. Koliko mi pomeni čas samo zame? Neprecenljivo. Toliko, kot se naučim in delam čez poletje, ne naredim v celotnem letu skupaj. Razumem sicer ljudi, ki mrkih obrazov po dopustu potujejo nazaj na delovno mesto, saj sem nekoč tudi sama živela tako, a delo pri meni že zdavnaj ni več samo to.
Je igra, je spoznavanje, je aktivno preživet čas same s seboj, je tih pogovor želja in šepet novih ciljev, so izpolnjene želje in misli prihodnosti. Moje delo je moj aktiven oddih od ljudi. Ne bi ga zamenjala.
Vsaka misel ustvarja realnost, ki jo živimo. Pazite česa si želite.
Namaste.