Ljudje vas bodo imeli radi in ljudje vas ne bodo marali, lahko da vas bodo sovražili. In nič od tega ni vaša stvar in nimate absolutno nobenega vpliva na to, kaj si ljudje mislijo o vas.
Zagotovo ste kdaj “za potrebe pogovora ali dogodka” potrpeli ob mizi ali na praznovanju ljudi, ki vam niso najbolj pri srcu, obenem ste menili, da delate dobro, kot se spodobi, kot ste bili naučeni. Jaz sem, priznam, zakaj pa ne.
Vedno znova sem mislila, da, če bom plesala na pesmi drugih ljudi, da bodo oni, pazite, oni zaradi tega bolj srečni, pomirjeni in veseli. Ampak niti se pletejo, prepletejo in spletejo tudi do te mere, da na koncu več ne veš kdo si. Sanjaš velike sanje čudovitega uspeha odnosov, na koncu pa narediš več slabega, kot dobrega. Pa v energijah nikoli ni vse samo slabo ali samo dobro. Gre se za višino vibracije, ki nekoga pritegne ali odbije. Če nekoga odbijem, zato nisem slaba. Lahko si o meni mislijo karkoli si žele, lahko me obrekujejo, zaničujejo, pa vendar nič od tega ni moje. Vse, kar prihaja iz ljudi, kaže na njih same. Na njihova prepričanja, na njihovo vibracijo, na njihova znanja in navade, na njihov način življenja.
Zato vedno znova povem, da ne bodite jezni, ko kdo izmed tistih, ki so vam danes še tako blizu, lahko že jutri zapusti vaše življenje, ker se energiji ne bosta več poznali. Svoje je opravil, morda ste le iskali lekcijo, pa je ne vidite ali sprejmete zaradi grenkega priokusa ega, ki vam želi povedati, da niste dovolj dobri, ker se morda niste dovolj potrudili, da bi ljudi obdržali blizu sebe.
Zakaj pa vso to oklepanje in držanje ljudi na kupu, blizu sebe? Da se ne počutimo osamljenih? Da nas ego ne prepriča, da nismo ljubljeni? Da nekam spadamo, se z nekom ali nečim poistovetimo, saj takrat nismo tako zelo čudni in sami? Če se nekomu dogaja podobno ali isto, kot nam, smo načeloma bolj pomirjeni.
Ampak kdaj pa potem živimo svoje življenje, če konstantno vijugamo med odobravanjem drugih in se z njimi primerjamo? Kdaj ostanemo mi? Kdaj ostanem jaz, iskrena, kot sem? Trenutek pred smrtjo? Časa, da se izživim ni več veliko.
Biti iskreni do sebe pomeni le, da si lahko popolnoma iskren do drugih ljudi. Le to, kar nosim v sebi, lahko dam drugim ljudem. Vse ostalo je prilagajanje, laganje in prevara. Če se tako sama obnašam do drugih, se ne smem čuditi, ko to dobim nazaj. Nesmiselno je puščati smeti za seboj in pričakovati čist svet. In nesmiselno je vedno znova početi ena in isto stvar ter pričakovati drugačen rezultat. Neumnost, pravijo temu.
Ko dam od sebe resnično vse, kar sem lahko in na način, ki mi ustreza, nimam absolutno nobenega nadzora o tem, kaj si nekdo misli o meni in ali me ima rad. To, kar vidi v meni, že sedaj nosi v sebi.
Z vso ljubeznijo, Barbara